Zahvala v knjigi

Med številnimi izdelki, ki sem jih v zadnjem mesecu naredila, je nastala tudi tale knjigica. Namenjena pa je bila razredničarki v zahvalo ob koncu devetletke. Najprej se mi niti sanjalo ni kaj narediti ob priložnosti. No, ker pa učiteljica poučuje slovenski jezik, se mi je zdela knjiga primerna. Malo sem firbcala po netu in izbrala  tutorial na tem blogu. Najlažje je bilo knjigo izdelati...stvar se je zavlekla, ko sem morala motiv sestaviti skupaj. Naslovnico sem opremila z odtisi in embosiranim ozadjem,okrasila s čipko, rožicami in metuljčkom in seveda ni smela manjkati modra misel. Notranjost sem tudi poštampljala in vse osenčila. Na levi strani sem dodala žepek v katerega sem spravila majhno pozornost v lično izdelani kuverti, na desno stran pa zvitek z zahvalo. In, ker se v vsaki knjigi spodobi imeti kazalo, sem tudi tega naredila z enakim motivom travnih bilk in metuljčkov ter ( na hrbtni strani) s podpisi vseh učencev.

Darilce so učenci izročili učiteljici na valeti. Jaz pa izkoriščam priložnost in prijavljam izdelek na Craftalnico... ni mi prej uspelo, ker sem imela težave z nalaganjem slik v računalnik... : ))

Tell me something...

Pred kratkim sem iskala darilo za sodelavko in ko sem videla to krasno žepno ogledalce sem takoj vedela, da bo to tisto pravo. Zelo mi je bil všeč motiv na ogledalcu... tako zelo všeč, da sem se odločila, da ga bom uporabila tudi za čestitko. Na spletu sem našla in si "sposodila" to krasno sličico, ki ima celo ime: Tell me something... Ja, res se zdi kot, da bo ptičica kaj prišepnila. 

Črtast voziček

Ob rojstvu male Tine sem naredila čestitko, ki je primerna tudi za tokratni izziv na craftalnici. Voziček je iz črtastega vzorca. Moram priznati, da sem prvič delala čestitko v taki obliki in ugotovila, da je lažje kot sem mislila. Dovolj je, da izrežeš obliko in okrasiš po okusu.

V znamenju... horoskopa

Veliko čestitk imam naročenih za posebne priložnosti med katere sodijo tudi okrogla leta. V ta namen sem naredila kar nekaj "peščenih primerkov". Če slavljenca ne poznam oz. če ni posebnih želja, me horoskopna znamenja vedno rešijo iz dileme kakšen motiv narediti.


In tu je moj zadnji izdelek. Z njim sem imela kar nekaj težav. Ribica kot motiv mi nikakor ni bila všeč. Bolj kot horoskop mi je delovala kot nekakšen ribji menu. No, ker je bila čestitka za žensko sem našla rešitev... pa naj bo morska deklica. Tudi  barvna kombinacija in postavitev sta mi vzeli kar nekaj časa. Moram reči, da mi je končni izdelek kar všeč. Toliko sem se "namučila" s to čestitko, da mi jo je bilo na koncu skoraj težko oddati. :))

Slavljenka, ki jo je dobila je bila super zadovoljna sploh pa, ker je bil na njej njen datum rojstva in je bila zato toliko bolj osebna.


Tu je še nekaj starejših izdelkov...

Nekaj novega

Pred nekaj dnevi, ko sem prijateljici zaupala, da imam svoj blog (imam ga bolj zase), me je ta razočarana včeraj poklicala in me vprašala zakaj nimam objavljenih vseh svojih izdelkov. Ja, zakaj... ker na žalost nimam časa. Rada pokomentiram in pokukam k ostalim ustvarjalkam ampak za kaj več mi enostavno zmanjka časa.
Vendar sem se odločila, da bom vseeno poskusila malo obogatiti svoj blog z nekaj novimi objavami.
No, zelo rada izdelujem čestitke iz barvnega peska. Zadnje čase mi to vedno manj uspeva, ker mi izdelava take čestitke vzame kar nekaj časa. Tokrat sem malo poslikala ves postopek.


Najprej narišem ali sprintam motiv na dvostransko samolepilno folijo. Eno stran obvezno prilepim na bel šeleshamer ali trši papir. Tako se kasneje barve peska lepše vidijo.

Za izrezovanje motiva uporabljam "skalpel".

Ta del postopka zahteva kar nekaj potrpežljivosti, sploh pa z majhnimi detalji.

Ko je ves motiv obrezan, postopoma odlepljam tiste dele folije za katere želim, da bodo iste barve.

Nato posujem z izbranim peskom ali bleščicami.

Nadaljujem s preostalo folijo in spet posujem s peskom druge barve.

Ko je "peščena" slikca končana, si pripravim ostali material za dodelavo čestitke in...

wuala... izdelek je končan.

Seveda ne sme manjkati kuverta... :)

Okroglo kot... torta

Ta torta je nastala za praznovanje rojstnih dni prav posebnih slavljencev... naših malčkov v vrtcu. Naredila sem jo že kakšen mesec nazaj in prijavljam jo na tokratni izziv Craftalnice, ki praznuje svojih prvih 50 izzivov. Vse najboljše za okroglo številko! :)

Ah, ljubezen...

Ljubi, ne ljubi... to je zdaj vprašanje.
Na to temo bom tokrat objavila enega najlepših ljubezenskih sonetov... in ga posvetila najprej sebi (hvala Vladka, ker si me spomnila, da malo "sebične" ljubezni dobro dene) in  vsem vam, ki spremljate ali samo slučajno zaidete na moj blog. 

Ne, ona nima žametnih oči
in niti kodrov mehkih kakor svila,
če sneg je bel, ga v njenih nedrih ni
in usta bi se od koral ločila.

Sem videl rože bele in rdeče,
na njenih licih take ne cveto
in so dišave, ki so bolj dehteče,
kot vonj, ki diha njeno ga telo.

Njen glas poslušam rad,
četudi vem, da zvoki strun prijetneje zvene,
kako boginje hodijo ne vem;
ko ona hodi, stopa kot ljudje.

Pa vendar se mi zdi bolj očarljiva
kot vse, ki pesem jih slavi lažniva.

(Sonet 130, W. Shakespeare)

Radi se imejte... : ))